27.09.2007 |
Dvaindvajseta knjiga v Maskini zbirki Transformacije prinaša dolgo pričakovani prevod knjig enega vodilnih svetovnih kuratorjev mlajše generacije Nicolasa Bourriauda. Relacijska estetika je eno najbolj referenčnih pisanj na področju teorije sodobne umetnosti. V njej avtor razpravlja o temeljnih konceptih umetnosti v zadnjih 15 letih, o umetniških in kuratorskih praksah in o interpretativnih zablodah. Središče njegove knjige, Relacijska estetika, je razmerje umetnika s širšim kontekstom, pri čemer se še posebej osredotoča na samo logiko umetnikovega mišljenja in njegovo umestitev v družbeni kontekst. Zato je Bourriaudova teza, da je temeljna poteza sodobne umetnosti produkcija del, ki so v neposrednem kontaktu z gledalcem/obiskovalcem in da navzočnost gledalca dokončno proizvede umetnino v dogodek.
Knjiga je prevedena med drugim v angleščino, italijanščino, češčino in norveščino.
Druga Bourriaudova knjiga Postprodukcija, podnaslovljena z Kultura kot scenarij: kako umetnost reprogramira sodobni svet, se osredotoča na umetniške postopke, ki za svoje izhodišče jemljejo že narejena dela in se jih lotevajo tako, kot se v filmski ali televizijski postprodukciji lotevajo posnetega materiala. Bourriaud govori o premiku od postmodernistične citatnosti k predelovanju umetnin in s tem razpitranju širših kontektualnih in socialnih pogojev umetničke produkcije in recepcije.
Knjigi sta izvali številne polemične reakcije in zlasti Relacijska estetika je splošno sprejeta kot eno temeljnih referenc za razumevanje sodobne umetnosti. Reakcije na knjigo povzema Nataša Petrešin Bachelez v spremni besedi, v kateri spregovori o Bourriaudovih konceptih v slovenskem kontekstu. Bourriaudovi knjigi sta idealno dopolnilo knjigi Inke Arns, Avantgarda v vzvratnem zrcalu, ki je leta 2006 izšla v zbirki Transformacije in se ukvarja z umetnostjo v državah bivše Sovejtske zveze in Jugoslavije na koncu 20. stoletja.
Slovenska izdaja v prevodu Tanje Lesničar-Pučko je opremljena z bogatim vizualnim gradivom po izboru kustosinje Nataše Petrešin Bachelez.
TRANSFORMACIJE 22
Redna cena: 19 EUR
25 % popust za naročnike Maske: 14,25 EUR
Cena vključuje DDV. Poštnina ni vključena v ceno.
cela vsebina
O AVTORJU:
Nicolas Bourriaud, rojen 1965, je francoski kurator in umetnostni kritik.
Bourriaud je ustanovitelj revije Documents sur l'art, med letoma 1992 in 2000 je bil tudi njen direktor, od 1987. do 1995. pa je bil dopisnik iz Pariza za revijo Flash Art. Med letoma 1999 in 2006 je bil sodirektor galerije Palais de Tokyo v Parizu. Kot umetniški svetovalec je sodeloval pri postavitvi zbirke za Fundacijo Victor Pinchuk v Kijevu in bil eden izmed kuratorjev prvega in drugega moskovskega bienala (2005, 2007) ter so-kurator bienala v Lyonu (2005). Trenutno je Gulbenkianov kurator za sodobno umetnost v galeriji Tate Britain, kjer pripravlja Tateov trienale (2009).
OPIS PUBLIKACIJE
184 strani, format 170 x 240 mm, 35 čb reprodukcij
IZ KNJIGE:
Razstava je privilegiran prostor, kjer se vzpostavljajo trenutne skupnosti, ki jih režirajo različni principi: glede na stopnjo udeležbe, ki jo umetnik zahteva od udeleženca, naravo del, modele druženja, ki so ponujeni ali predstavljeni, razstava generira posebno »področje menjav«. To »področje menjav« pa moramo presojati z estetskimi merili, tako da analiziramo sovisnost njegove forme, simbolno vrednost »sveta«, ki nam ga ponuja, podobo človeških odnosov, ki jih odseva.
Nicolas Bourriaud, Relacijska estetika
Razstava je privilegiran prostor, kjer se vzpostavljajo trenutne skupnosti, ki jih režirajo različni principi: glede na stopnjo udeležbe, ki jo umetnik zahteva od udeleženca, naravo del, modele druženja, ki so ponujeni ali predstavljeni, razstava generira posebno »področje menjav«. To »področje menjav« pa moramo presojati z estetskimi merili, tako da analiziramo sovisnost njegove forme, simbolno vrednost »sveta«, ki nam ga ponuja, podobo človeških odnosov, ki jih odseva.,
Umetniki devetdesetih let odklanjajo akademske oblike razstavljanja in razumejo razstavni prostor kot prostor sobivanja, odprto prizorišče na pol poti med scenografijo, snemalno ploščadjo in dokumentacijsko dvorano.
Nicolas Bourriaud, Postprodukcija
Področje medčloveških odnosov in tematiziranje vsakdanjih izkušenj skozi estetske objekte, ki določa prostor, prakso in teoretični horizont umetnikov, ustvarja pogoje za mikroutopije in mimetične strategije, ki so stopile na mesto nekdanjih velikih družbenih utopij in revolucionarnih prizadevanj. Po Bourriaudovem mnenju gre za post-kritično intelektualno držo in svojevrstno razočaranje nad kritično filozofijo.
Nataša Petrešin Bachelez, "Relacijska estetika in Postprodukcija: koncepti, kritike in slovenski kontekst" (spremna beseda)
