Slovenec Slovenca gori postavi

V sodobnem globaliziranem svetu se nacionalna država in z njo povezana nacionalna identiteta nekaterim zdi le še zgodovinska posebnost, ki bo počasi izginila. Drugi govorijo o izumrtju nacionalne države in ohranitvi nacionalnih identitet. Spet tretji napovedujejo, da bo svet postal skupek monokulturnih držav, v katerih bodo nacionalne identitete počasi izginjale na račun potrošniške, ekonomske in verske pripadnosti. Nacionalna skupnost je temeljno spremenjena, občutek skupnosti ni več rezultat skupnih telesnih ritualov in kolektivne pasivnosti, kjer je individualno zaznavanje in občutenje podrejeno enotni prostorsko oblikovani skupini pripadnikov. Danes jo tvorijo različne prakse pripadnosti, ki so veliko širše od teritorija posamezne skupnosti. Skupnost se namreč naključno sestavlja kot mnoštvo različnih, tudi protislovnih identitet, umeščenosti in izvenprostorskih povezav. Dejstvo, da smo člani neke skupnosti, se kaže v tem, da skupnost dojemamo kot neko ‘skupno’ delo, proces, dosežek in podjetje. Toda v kolektivnih dosežkih naroda danes ne najdemo le več načina, kako sami sebe razumemo kot narod. Živimo namreč v svetu, ko skupnostna identiteta ne pomeni prepoznati le tega, kar že vemo o sebi, tega torej, kar je že vključeno v njeno izgradnjo. Skupnost kot mnoštvo različnih, antagonističnih identitet pomeni prav nasprotno: v skupnosti ne najdemo le samega sebe, pač pa se prav v načinih kako smo skupaj, razkrije njen dvojnik, njena senca. To pa temeljno poseže tudi v trdovratne protokole uprizarjanja naroda in nacionalnega, ter (predvsem pedagoškega in kulturnega) izdelovanja in prepoznavanja njegovih posameznikov. Predstava ‘Slovenec Slovenca gori postavi’ se ukvarja prav z raziskovanjem protokolov uprizarjanja skupnosti, z uprizarjanjem telesnih in afektivnih načinov pripadnosti.  Prav na tem polju lahko najdemo silovit antagonizem med uprizarjanjem skupnosti in skupnim življenjem njenih individualnih pripadnikov. Lahko rečemo, da se prav na odru uprizarjanja skupnosti, odvija neusmiljeni ideološki boj med poenoteno določitvijo naroda in novim razumevanjem nacionalnega kot kritičnega mnoštva skupnosti tistih, ki nimajo nič skupnega, pa vendar so drug drugemu temeljno zavezani.     

Predstava nima odmora.

Dramaturginja Bojana Kunst
Scenograf Damir Leventič
Kostumografinja Mateja Benedetti
Avtor glasbe Bratko Bibič
Video Aleš Nadai
Avtorja zemljevidov Vuk Ćosić in Davor Bauk
Lektorica Barbara Korun
Korepetitorka Ana Duša
Postprodukcija: Tina Dobnik

Produkcija: Barbara Hribar

Vodja predstave in video operater Marko Simič, Gojmir Ferenčič Šepetalka Gaja Pöschl Oblikovalec luči in lučni vodja  Vlado Glavan Tonska vodja Srečko Bajda, Jože Jelenc Rekviziterja Tanja Martinuzzi, Srečo Čamernik  Frizerka in lasuljarka Vesna Novina Maskerki in lasuljarki Julija Gongina, Merima Batilović Garderoberji Kati Mohorko, Miroslav Sokolovski, Mira Jarni, Mihaela Kalšan, Marijana Johnson Odrska mojstra Tone Kuzma, Jože Udovč Pomočnik vodje tehničnih služb Edo Kocmur Vodja tehničnih služb Iztok Vadnjal

Sceno in kostume so izdelali v Gledališkem ateljeju Ljubljana.
Zemljevidi na sceni so del samostojnega umetniškega projekta Velika Slovenija (2003) avtorjev Vuka Ćosića in Davorja Bauka.

Ob tej uprizoritvi se zahvaljujemo zavodu En-Knap.

Zavod Maska Ljubljana podpirata MOL, Oddelek za kulturo in raziskovalno dejavnost in Ministrstvo za kulturo RS.
Maska ima status delovanja v javnem interesu na področju kulture, je članica društva Asociacija nevladnih organizacij in samostojnih umetnikov na področju kulture in umetnosti ter mrež IETM in FaMa.