Jacques Attali, Hrup (2008)

design Martin Bricelj

20.05.2008 |

Kot 23. knjiga v zbirki Transformacije izide temeljno delo s področja teorije glasbe, Hrup Jacquesa Attalija (s podnaslovom: Politična ekonomija glasbe). »Če je hrup vedno nasilje, je glasba vedno lastnina. Ko poslušamo glasbo, lahko anticipiramo prihodnost družbe.« To je temeljna teza knjige Hrup, ki je požela velik mednarodni uspeh po prvi izdaji leta 1977. Slovenski prevod Suzane Koncut temelji na prenovljeni izdaji, ki ostaja zvesta svoji izhodiščni tezi, da je glasba indic prihodnosti družbe. Analiza zgodovinskih glasbenih in družbenih oblik Attalija pripelje do sodobnih verzij, predvsem do glasbe v MP3 formatu in virtualne glasbe. Attali do potankosti analizira boj med poblagovljenjem glasbe in zavzemanjem za prost dostop do glasbenih vsebin. Knjiga je pomembna izdaja v Maskini zbirki Transformacije, saj širi polje interesa za sodobno umetnost tudi na glasbeno področje.

Jacques Attali, Hrup
prevedla Suzana Koncut
Knjigo spremlja spremna beseda Mladena Dolarja »Hrup in glasba«.
TRANSFORMACIJE 23
Redna cena: 19 EUR
25 % popust za naročnike Maske: 14,25 EUR
Cena vključuje DDV. Poštnina ni vključena v ceno

cela vsebina

»Zahodna vednost že petindvajset stoletij poskuša videti svet. Ni dojela, da sveta ni mogoče videti, da se ga sliši. Ne bere se ga, ampak se ga posluša. Naša znanost je vedno hotela nadzirati, preštevati, abstrahirati, kastrirati čute, pri čemer je pozabljala, da je življenje hrupno in da je samo smrt tiha: hrup dela, hrup praznovanja, hrup življenja in narave; kupovan, prodajan, vsiljen, prepovedan hrup; hrup upora, revolucije, besa, obupa ... Glasbe in plesi. Tožbe in izzivanja. V svetu se ne dogodi nič bistvenega, ne da bi se pri tem pojavil hrup.«
Jacques Attali

»Za Attalija je tu mogoče videti neki novi in negotovi prostor utopije, v kateri bi bila glasba prosto ponujena in prosto vzeta in poslušana v tako rekoč planetarni izmenjavi, v potencialno brezmejnem prostoru srečanj in netržnih menjav, v veselju produciranja in konzumiranja, v veselju vzajemnosti, v veselju produciranja in množenja različnosti, v utopiji družbe, kjer bi v perspektivi vsakdo lahko kreiral in delil svoje kreacije z drugimi, brez plačila, kot dar. (…) Bilo bi lepo, če bi lahko delili ta optimizem, a dolga zgodovina razmerij med hrupom, glasbo in oblastjo nas prej navaja na skepticizem. Mar ne bi mogli stvari videti tudi v nasprotni luči, da namreč prosti pretok kreacij in različnosti v naraščajoči ekspanziji proizvaja čedalje večje brisanje razlik, čedalje večjo in-diferenco, kjer je postalo čedalje težje začrtati razliko, zarisati mejo, napraviti gesto? Ne pomeni ta naraščajoča indiferenca tudi čedalje večje brezrazločnosti glasbe in hrupa, množenje novih kreacij pa ima čedalje manjšo težo?«
Mladen Dolar

Jacques Attalie (1943) je francoski akademik, ekonomist in publicist. Je avtor okoli 40 knjižnjih del, od esejistike (glasba, matematična ekonomija), biografij, romanov, dram ter otroških knjig. Med letoma 1981 in 1991 je bil posebni svetovalec francoskega predsednika Francoisa Mitteranda in je med drugim ustanovitelj ter prvi predsednik Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) ter pobudnik evropskega programa novih tehnologij Eurêka (kjer je med drugim nastal MP3 format). Trenutno je predsednik uprave mednarodne svetovalne družbe na področju novih tehnologij A&A ter predsednik mednarodne neprofitne organizacije PlaNet Finance, ki nudi pomoč mikrofinančnim institucijam po vsem svetu.