Beti Žerovc, Kurator in sodobna umetnosti - pogovori
17.09.2008 | BETI ŽEROVC: KURATOR IN SODOBNA UMETNOST, POGOVORI
Na področju sodobne likovne umetnosti se kurator, zaradi izjemnega razcveta, ki ga je doživel v zadnjih desetletjih, kaže kot za to obdobjeznačilen in pomemben dejavnik. Razstava, ki jo lahko danes razumemo tudi kot njegov medij, je postala najpomembnejši način prezentiranja in >konzumiranja< sodobne umetnosti. Ker sta pri tem izbor umetnin in vsebinska koncepcija razstave kuratorjevo delo, tako v bistvu on določa, kaj bomo gledalci dobili predse kot sodobno umetnost. Umetniško delo danes pogosto tudi nastane namensko za razstavo in na temo, ki jo je prej določil kurator.
Kaj je pravzaprav tisto, kar gledamo; ali so to samostojna umetniška dela, samostojne kvalitetne celote, ali je tisto, kar nas zanima, kar uživamo in vrednotimo, pravzaprav razstava kot nekakšna celostna umetnina? V čigavem imenu govori kurator? Čigave interese zastopa? Kako dejstvo, da je neposredni plačanec politike in kapitala, ki šele z odobritvijo sredstev dajeta zeleno luč za realizacijo njegovih projektov, vpliva na njegovo delo? Je, obremenjen s tem, res lahko tudi učinkovit predstavnik progresivne družbenokritične misli, za kakršnega se rad predstavlja?Na področju sodobne likovne umetnosti se kurator, zaradi izjemnega razcveta, ki ga je doživel v zadnjih desetletjih, kaže kot za to obdobje značilen in pomemben dejavnik. Razstava, ki jo lahko danes razumemo tudi kot njegov medij, je postala najpomembnejši način prezentiranja in »konzumiranja« sodobne umetnosti. Ker sta pri tem izbor umetnin in vsebinska koncepcija razstave kuratorjevo delo, tako v bistvu on določa, kaj bomo gledalci dobili predse kot sodobno umetnost. Umetniško delo danes pogosto tudi nastane namensko za razstavo in na temo, ki jo je prej določil kurator.
V knjigi so zbrani pogovori, ki so bili tematsko osredotočeni na različne aspekte kuratorstva. O zgodovini in nastanku govorita pionirja kuratorstva Harald Szeemann in Pierre Restany, o povezavi s trgom Gregor Podnar, ki je hkrati kurator in trgovec z umetninami, o političnosti razstav kuratorja, ki zagovarjata politični potencial razstavljanja, Vasif Kortun ali Charles Esche. Zaradi zapletenosti odnosa med umetnikom in kuratorjem so v knjigi tudi pogovori z umetniki, ki so na kakršenkoli način povezani s kuratorstvom, na primer z Danielom Burenom ali Damienom Hirstom.
Knjiga je izšla kot 24. izdaja v knjižni zbirki Transformacije in je nadaljevanje razprave o sodobni umetnosti, o kateri govorita knjigi dveh kuratorjev: Nicolasa Bourriauda, Relacijska estetika. Postprodukcija, ter Inke Arns, Avantgarda v vzvratnem zrcalu. Obsega 256 strani in 38 črno-belih ilustracij.
cela vsebina
Kaj je pravzaprav tisto, kar gledamo; ali so to samostojna umetniška dela, samostojne kvalitetne celote, ali je tisto, kar nas zanima, kar uživamo in vrednotimo, pravzaprav razstava kot nekakšna celostna umetnina? V čigavem imenu govori kurator? Čigave interese zastopa? Kako dejstvo, da je neposredni plačanec politike in kapitala, ki šele z odobritvijo sredstev dajeta zeleno luč za realizacijo njegovih projektov, vpliva na njegovo delo? Je, obremenjen s tem, res lahko tudi učinkovit predstavnik progresivne družbenokritične misli, za kakršnega se rad predstavlja?Na področju sodobne likovne umetnosti se kurator, zaradi izjemnega razcveta, ki ga je doživel v zadnjih desetletjih, kaže kot za to obdobje značilen in pomemben dejavnik. Razstava, ki jo lahko danes razumemo tudi kot njegov medij, je postala najpomembnejši način prezentiranja in »konzumiranja« sodobne umetnosti. Ker sta pri tem izbor umetnin in vsebinska koncepcija razstave kuratorjevo delo, tako v bistvu on določa, kaj bomo gledalci dobili predse kot sodobno umetnost. Umetniško delo danes pogosto tudi nastane namensko za razstavo in na temo, ki jo je prej določil kurator.
V knjigi so zbrani pogovori, ki so bili tematsko osredotočeni na različne aspekte kuratorstva. O zgodovini in nastanku govorita pionirja kuratorstva Harald Szeemann in Pierre Restany, o povezavi s trgom Gregor Podnar, ki je hkrati kurator in trgovec z umetninami, o političnosti razstav kuratorja, ki zagovarjata politični potencial razstavljanja, Vasif Kortun ali Charles Esche. Zaradi zapletenosti odnosa med umetnikom in kuratorjem so v knjigi tudi pogovori z umetniki, ki so na kakršenkoli način povezani s kuratorstvom, na primer z Danielom Burenom ali Damienom Hirstom.
Knjiga je izšla kot 24. izdaja v knjižni zbirki Transformacije in je nadaljevanje razprave o sodobni umetnosti, o kateri govorita knjigi dveh kuratorjev: Nicolasa Bourriauda, Relacijska estetika. Postprodukcija, ter Inke Arns, Avantgarda v vzvratnem zrcalu. Obsega 256 strani in 38 črno-belih ilustracij.
