MASKA na 4. GIBANICI PREDSTAVLJA

18.02.2009 |



Delo Irene Tomažin obseda glas. Tudi tokrat ni nič drugače. Morebiti gre tu vsaj toliko kot za glas tudi za (v)dih oziroma za to, kaj vse – in kako – je z njim mogoče izreči. Širjave izgovorjenih, petih, mrmranih zvokov, šumov, glasov so temeljna govorica predstave – v tesnem prepletu se zlivajo v »kapljo« iz naslova, ki predstavlja protipol v njem omenjenemu molku. Iz stika obeh vznika predstava.
Blaž Lukan, kritik dnevnika Delo, je o predstavi zapisal: »Manipulacija glasu se izkaže kot performans par excellence, ki presega zgolj tehniko manipulativnega postopka, saj se performerkina trpnost, s katero sprejema soperformerjeve posege, zdi več kot zgolj vdanost v usodo žrtve …«.





Izhodišče so predstave sodobnega plesa, ki jih Slovenija ni nikoli videla in jih najbrž tudi ne bo, če ne zaradi ekonomskih določevalcev programiranja hiš z mednarodnim scenskim programom in festivalov scenskih umetnosti, pa zaradi gole in stvarne biološke minljivosti ustvarjalcev. Podobno kot srečujemo ponaredke na črnem trgu izdelkov, bodo tudi na trg sodobnega plesa lansirani ponaredki del nekaterih ključnih koreografov druge polovice 20. stoletja. Projekt na neposreden način reflektira tudi eno prevladujočih interpretacij nacionalne kulture – teorijo zamudništva.





Predstava Spomenik G (1972) je ena kultnih predstav slovenske gledališke neoavantgarde. Prvikrat se je na slovenskem odru zgodila predstava, ki je na radikalen način zanikala tekst kot literaturo in ga spet ustvarila kot gledališče«, je zapisal v oceni Veno Taufer, in presodil, da je bila »igralski avtor režiserjeve teatrske vizije Jožica Avbelj«.
Janez Janša bo po uspešni in odmevni rekonstrukciji predstav Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki (posebna nagrada festivala BITEF v Beogradu) na povsem drugačen način rekonstruiral tudi Spomenik G. Dušan Jovanović bo z Jožico Avbelj obnovil originalno predstavo, hkrati pa bo na odru potekala rekonstrukcija pod režijo Janeza Janše s plesalko Tejo Reba.