K takemu odnosu medijske koncentracije so precej pripomogli tudi njeni kritiki, saj so redko znali opozoriti na protislovne in hromeče nagibe množičnih medijev, ki temeljijo na trgu, in na razraščanje tržne cenzure. Podobno neprepričljivi so bili v poskusih, da bi model netržnih medijev jasno utemeljili proti njegovim nasprotnikom. V zadnjih letih se je evropska medijska politika ironična, a ne tudi nepričakovano, spremenila. Ker globalna gospodarska integracija vse bolj slabi pomen državnih mej in gospodarski vpliv nacionalnih držav, so začele države krepiti položaj »domačih« medijskih podjetij. Posledici tega dogajanja sta dve. Prvič: države so postale strpnejše do pojava medijske koncentracije, prevladujoča medijska podjetja so povečala tržni delež, število organizacij za nadzor medijev pa se je zmanjšalo. Drugič: odpor proti mednarodnemu nadzoru medijske koncentracije se je povečal. Knjiga metodološko sledi podobnim raziskavam najbolj znanih avtorjev na tem področju: R. Bagdikiana, R. McChesneya in D. Algerja. Naredi še korak naprej, saj pokaže, kakšne posledice ima koncentracija na medijske vsebine oziroma kako se koncentracija lastništva spreminja v koncentracijo mnenj. Primeri medijske koncentracije v Italiji, Veliki Britaniji, Franciji in ZDA kažejo, da je medijska moč predvsem politična moč.
MEDIAKCIJE 03
Redna cena: 16.28 EUR
25 % popust za naročnike Maske: 12.21 EUR
Cena vključuje DDV. Poštnina ni vključena v ceno.
307 strani, 170 x 240 mm, čb reprodukcije, broširano.