Naročilnica

OSREDNJI DOGODKI

East Dance Academy – Osrednji dogodki


22.–26. november, Letališče Jožeta Pučnika, Brnik
Irena Pivka, Brane Zorman, Diaspora (intermedijski projekt)

“Termin diaspora se nanaša na vsako skupino prebivalstva s skupno etnično identiteto, ki je bila prisiljena zapustiti ali je prostovoljno zapustila svoje naseljeno ozemlje in začela prebivati na področjih, ki so pogosto daleč stran od teh. To je nasprotno nomadskemu življenjskemu stilu. Kulturni razvoj diaspore pogosto privzame drugačno smer v primerjavi s prebivalstvom v izvornem kraju naselitve in se med ločenimi skupnostmi ponavadi razlikuje v kulturi, tradiciji in drugih dejavnikih.”

Irena Pivka je umetnica, scenografka in arhitektka.
Brane Zorman je manipulator zvoka, skladatelj in umetnik.


22. november, Cankarjev dom, dvorana Duše Počkaj,
20:00
Irena Tomažin, Kot Kaplja dežja v usta molka, predstava    

"Kot kaplja dežja v usta molka" je gledališki projekt, ki raziskuje šum v kanalu. Osebi na odru skozi predstavo preverjata možne poti medsebojne komunikacije – dve osebi spreminjajočih se identitet, ujeti v prostor neštetih konotacij. Pomagata si z vsem, kar sta, zmoreta in (iz)najdeta, pri čemer omenjeni šum, torej zvok, vzameta kar se da dobesedno.
Predstava se ukvarja z dialogom kot obliko komunikacije ter se v zvezi z njim vprašuje, ali, v kolikšni meri in zakaj je v tem postopku ali v njegovih produktih nujno prisotno nasilje.

Je bila res najprej beseda?
Kaj pove dih?

In? Nič.*

* S. Beckett: Kaj kje (1983)

Irena Tomažin je plesalka, pevka in koreografinja.

Vstopnina: 10 €,
                    8 € za študente, dijake in upokojence


23. november, Štihova dvorana
Delo z arhivi sodobnih scenskih umetnosti
10.30 do 13.30 Predavanja, predstavitve


Heike Roms, Kaj je valižanskega v performansu? Uprizarjanje "zgodovine ustnih pričevanj o performansu v Walesu"

Že več kot štirideset let umetniki v Walesu ustvarjajo performanse, a njihovo delo kljub temu ostaja v veliki meri omejeno na napol pozabljene anekdote, govorice in čenče. Ustna pričevanja o performansu v Walesu si prizadevajo razkriti to skrito zgodovino prek javno uprizorjenih pogovorov s ključnimi umetniki, ki so izoblikovali razvoj valižanskega performansa od srede 60-ih let.
Z uporabo izsečkov iz posnetkov intervjujev bo predavanje raziskovalo teoretične, praktično-kuratorske in metodološke implikacije uprizarjanja teh pogovorov kot javnih dogodkov pred občinstvom v živo (pogosto vključujejo nekdanje sodelavce ali priče preteklih performansov). Predavanje ponuja v razmislek inherentno performativno naravo intervjuja in njegove uporabe za dokumentacijo performansa; strategije za spodbujanje skupnega spominjanja in interaktivnega arhiviranja; probleme umetniškega avtorstva in učenjaške avtoritete glede na neuveljavljene performanse ter raziskavo razlik, ki se pogosto pojavijo med osebnim spominom in avdiovizualno dokumentacijo preteklih performansov.

Heike Roms poučuje študije performansa na Univerzi v Aberystwythu.


Manuel Pelmuş, Intervjuji s koreografi v Romuniji

Manuel Pelmuş bo predstavil metodologijo in nekatera orodja, ki jih je uporabil, da bi na novo umestil nekaj ključnih dogodkov romunskega sodobnega plesa v totalitarnem obdobju. Predstavljeni bodo izsečki iz intervjujev, opravljenih s protagonisti plesne scene 70-ih in 80-ih let. Posebej bo poudarjena kontekstualizacija prakse, ki je ostala večinoma neuradna, neinstitucionalizirana in skoraj nedokumentirana. Avtor namerava ponuditi v premislek in razpravo politične in kulturne implikacije te prakse, pa tudi premisliti njeno relevantnost in vpliv na današnje področje performansa ter družbo na splošno.

Manuel Pelmuş je eden najbolj znanih predstavnikov romunskega plesa v mednarodnem kontekstu.



Janez Janša, Postopki rekonstruiranja Pupilije

Janez Janša bo analiziral različne pristope pri ukvarjanju z materialom izvorne predstave Pupilija, papa Pupilo pa pupilčki iz leta 1969. Dramaturgija rekonstrukcije je bila osnovana na zapletenem odnosu do kopiranja, prisvajanja, ponovnega uprizarjanja in prikazovanja originalne predstave.

Janez Janša je direktor Maske in umetnik performansa.


Ayara Hernández Holz, Ostanki predstave: k organski dokumentaciji – zbirka spominov na predstave, kot so si jih zapomnili gledalci

»Ostanki predstave: k organski dokumentaciji je zbirka/arhiv spominov občinstva na plesne predstave. Projekt se ukvarja z vprašanji: Kaj ostaja v spominu ljudi potem, ko predstava »izgine«? in Kako se spomnimo? Da bi ustvarila ta arhiv, vabim ljudi iz različnih kulturnih, družbenih in geografskih kontekstov, da mi povedo svoje spomine na predstavo, ki se je želijo spomniti. Ta srečanja posnamem, ne da bi se vmešavala v tisto, kar povedo. Okvir sestankov je odvisen od izbire posameznika.«

Ayara Hernández Holz je plesalka in koreografinja iz Urugvaja.


15.30 do 18.00 predavanja, predstavitve
Joe Valenčič, Slovenske plesalke v Ameriki
Predavanje se bo osredotočilo na slovenske moderne in postmoderne plesalke, ki so imigrirale v Združene države in nadaljevale svojo profesionalno pot v ZDA.

Joe Valenčič piše, predava in producira dokumentarce o slovensko-ameriški zgodovini imigracije in popularni kulturi.


Rok Vevar, Ples na videu pred plesom na videu – Sodobni ples 60-ih let v Sloveniji na TV Slovenija

V 60-ih letih sodobni ples v Sloveniji ni bil integriran v slovenski kulturni horizont in tudi ni imel nikakršnih infrastrukturnih in/ali finančnih pogojev za delovanje. Rast novega televizijskega medija je nekaterim koreografom omogočila način delovanja in kreativnosti, značilnih za tiste zahodne plesne kontekste, v katerih so koreografi pospešeno razvijali svoje plesne poetike, estetike ali koncepte. Zaradi potrebe po televizijskih programih so bili plesalci angažirani tako na polju nove, rastoče pop kulture (razvedrilni programi), kakor tudi v umetniških programih, ki so se želeli osredotočiti na sam ples. Televizija je bila v tem obdobju nov, rastoč, nastajajoč medij in ravno zaradi tega tudi nedefinirano polje: prostor formalne in vsebinske "tranzicije". V tem polju je ples za kratek čas prepoznal svojo emancipatorno mesto "svobode".

Rok Vevar je plesni in gledališki kritik ter dramaturg.


18.00 Predavanje/demonstracija
Samo Gosarič, Hodi performans

Projekt bo potekal v dveh fazah: najprej raziskava in nato rekonstrukcija hodečih perfomansov iz obdobja neoavantgarde (60-ih in 70-ih let) Jugovzhodne in Vzhodne Evrope, kjer je bila ta praksa zaradi različnih družbenih dejavnikov relativno pogosta.
Raziskava je vezana na spremenjen koncept umetniškega dela, ki se pojavi v neoavantgardi, ko se avtor umakne iz središčne točke umetniškega dela, hkrati s tem pa postane umetnost pravzaprav način, kako gledamo umetniška dela, oziroma je sam način opazovanja tisti, ki vzpostavi nekaj kot umetniško. V ta horizont se vpisujejo različni performansi hoj kot režiranih situacij, v katerih umetniškost proizvede kontekst akcije, ne pa sama tehnična izvedba. Pri raziskavi posameznih hodečih performansov se bo avtor ukvarjal predvsem s postopki – kako so posamezne akcije delale s kontekstom – ter z različnimi diskurzi pomenjanja.
K rekonstrukcijam performansov bo Samo Gosarič pristopal na dva načina. V času, ko sta gesli 60-ih let – izvirnost in ustvarjalnost – postali že skoraj diktat, vidi polje svobode v eksaktnem ponavljanju pretekle geste. Tako zavestno ne ustvari nič novega – v smislu, da bi izvorno akcijo tako ali drugače umetniško predelal ali si jo prisvojil –, hkrati pa to pomeni, da bi na soroden način kot avantgardisti izstopil iz umetniškega dela kot avtor. Drugi pristop, ki se nanaša neposredno na hodeče performanse, je vpeljava problematike socialnih koreografij; predvidenih načinov premikanja po nekem urbanem prostoru. Pri tem bo avtor najprej raziskal, kako se je vsak od obravnavanih performansov vključeval v socialne koreografije v svojem času. Na ravni rekonstrukcije bi izbira okolja zaradi socialne koreografije, ki v njej poteka, lahko povsem spremenila pomen posamezne akcije.

Samo Gosarič je performer in pisec.

24. november, Čopova ulica
12.00
Samo Gosarič, Hodi performans
Rekonstrukcije hodečih perfomansov iz 60-ih in 70-ih let


Cankarjev dom, Kosovelova dvorana
15.00 Projekcije
Filmski modusi koreografije
Predavanje/projekcije

Tanja Vrvilo, Posnetki sodobnoplesnih predstav s Hrvaške

Avtorica bo predstavila svoje raziskovanje koreografskega mišljenja na področju filma na osnovi hrvaških narativnih in nenarativnih filmskih del. Njena izhodišča so temeljna zgodovinska in teoretska določila filma v smislu tehnologije in snemanja – film kot odraz znanstvenega in filozofskega duha časa, v katerem film in filozofija poskušata skupaj reflektirati gibanje. Tanja Vrvilo je preučevala zveznost gibanja, ki opisuje figuro (namesto figure v danem trenutku), od predzgodovine in kronofotografije do estetike atrakcije: filmska koreografija med kompozicijo, mizansceno, razkadriranjem in montažo v širšem smislu: koreografija za kamero in koreografija kamere. To je afilmska in profilmska stvarnost: telesa v (filmski) pokrajini, telesne figuracije v narativnem in nenarativnem filmu: telo kot oblika, figura ali predmet (telo v dobesednem pomenu). Je plesni film ali filmski ples v različnih tipih eksperimentalnega ali avantgardnega filma: umetniški film, abstraktni film, trans film, strukturalni ali konceptualni film.
Tanja Vrvilo predstavi dva temeljna, a nasprotna modusa telesnosti v eksperimentalnem filmu: koreografija vsakodnevnega in ceremonialnega (svečanega) telesa (Deleuze) v eksperimentalnih filmih Vlada Kristla in Ivana Martinca.

Tanja Vrvilo je hrvaška filmska kuratorka.


17.30 Projekcije kratkih filmov (1968–72)
Gratinirani možgani Pupilije Ferkeverk, film Karpa Godine in skupine Pupilija Ferkeverk                 
Spomenik G, posnetek z vaje predstave, nastale na podlagi besedila Bojana Štiha, Spomenik, režija Dušan Jovanović, igra Jožica Avbelj, Eksperimentalno gledališče Glej, 1971                                 
          OHO – hepeningi, akcije, performansi, eksperimentalni filmi    Naška Križnarja

19.00  Arhiviranje v živo
Kako smo zasedli Filozofsko fakulteto – pogovor z akterji zasedbe FF maja 1971

25. november, Kosovelova dvorana
Kaj pravzaprav počnemo, ko rekonstruiramo?

10.30–13.30 Predavanja in razprave


Goran Sergej Pristaš, Osvoboditev Zagreba
Rekonstrukcija zahteva predhodno prekinitev mita, nekakšno brechtovsko literarizacijo, vpeljavo nastajajočega govora, mitološkega delovanja pred prekinitvijo, komunikacijo, ki ne vzpostavlja več skupnosti, pač pa pokaže na performerje, ki zdaj nimajo ničesar skupnega s tistimi v situaciji nastajanja, kakor koli estetizirana je že njihova družbena koreografija: “To literarizacijo gledališča kot tudi literarizacijo vseh javnih zadev moramo razviti v največji možni meri. Literarizacija pomeni posredovanje ideje prek dejanj; pomešanje ‘uprizorjenega’ s ‘formuliranim’. (...) Kar zadeva komunikacijo vsebine, gledalec ne sme biti zaveden po poti empatije; namesto tega se odvije oblika občevanja med gledalcem in igralcem in v bistvu se kljub vsej čudnosti in potujitvi igralec naslavlja neposredno na gledalce.“ (Brecht)

Goran Sergej Pristaš je profesor na zagrebški Akademiji za dramske umetnosti, gledališki režiser, dramaturg in performer.  
 

Maaike Bleeker, Ponovna uprizoritev in pomen razumevanja

Ponovno uprizarjanje svojo utemeljitev ponavadi črpa, prvič, iz prepričanja, da je simulacija ali rekonstrukcija preteklih situacij koristen način ‘oživljanja’ zgodovine, in drugič, da se udeleženci lahko iz te izkušnje naučijo nekaj, kar bi bilo manj dostopno z uporabo konvencionalnih metod za preučevanje preteklosti. Predstavitev se spopade z vprašanjem, kaj nas ponovna uprizoritev kot metodologija lahko nauči o pomenu razumevanja in kako bi razumevanje lahko pojmili v smislu utelešene racionalnosti.

Maaike Bleeker je profesorica gledaliških študij na Univerzi v Utrechtu.


Bojana Kunst, Kar se ni zgodilo
Predavanje bo premislilo problem zgodovinjenja v umetnosti z vidika potencialnosti. Potencialnost je časovni modus, v katerem je razkrito, kako življenje postaja. Ko govorimo o potencialnosti, se moramo zavedati paradoksa v njej sami: svojega potenciala do obstoja, ustvarjanja in samoudejanjenja se namreč lahko zavemo le, ko ta potencial ni udejanjen. Potencialnost bo analizirana kot časovna in prostorska konstelacija, ločena od dejanja samega, kot modus, ko potencial stvari ali človeka ni udejanjen.

Bojana Kunst je filozofinja, dramaturginja in teoretičarka performansa. Trenutno je raziskovalka na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.


16.00 Predstavitev
Antonio Caronia, Ponovno uprizarjanje zgodovine – Platforma RE:akt!
Janez Janša, RE:akt!

RE:akt! – ki ne pomeni le ponovne akcije, ampak tudi odziv/reakcijo in opazovanje akcije – se sooča z aktualnimi ideološkimi in intelektualnimi kanoni, oblastnimi strukturami, politikami in distribucijskimi kanali prek ponovne uprizoritve izbranih zgodovinskih in kulturno pomembnih dogodkov. Prek procesa analize, dekonstrukcije, ponovnega uprizarjanja in (ponovnega) poročanja intermedijski raziskovalni in predstavitveni projekt RE:akt! raziskuje vloge medijev pri manipuliranju percepcij in ustvarjanju (post)modernih zgodovinskih mitov in sodobne mitologije.
RE:akt! zato izkazuje tudi jezikovno in metajezikovno razsežnost v skladu z Deleuzovim pogledom, da ponavljanje deluje le prek razlike: v vsaki ponovitvi je sprememba, sprememba, ki se dogaja v duhu tistega, ki jo gleda, in zelo dobro vemo, da je vsaka sprememba duha predvsem stvar jezika.

Antonio Caronia uči oblikovanje družbene komunikacije na Accademia di Belle Arti di Brera (Akademiji za likovne umetnosti) in estetiko medijev na NABA (Nuova Accademia di Belle Arti) v Milanu.

Janez Janša je konceptualni umetnik, performer in direktor Aksiome, zavoda za sodobne umetnosti v Ljubljani.


19.15 Predstava
Janez Janša, Slovensko narodno gledališče – predstava

Slovensko narodno gledališče rekonstruira realne zgodovinske dogodke: politične demonstracije, ki so se zgodile leta 2006 po nekaterih vaseh v Sloveniji. Zgodbo spopada dveh skupnosti, ki je bila prvovrsten medijski dogodek, uprizarja skozi gledališko obliko antičnega zbora in radijske igre ter televizijskega in radijskega prenosa. Kombinacija klasične gledališke forme in sodobne medijske posredovanosti ustvarja pretresljiv dogodek in ponovno odpira vprašanje tragedije v današnjem času.

Janez Janša je direktor Maske in avtor interdisciplinarnih projektov.

Vstopnina: 10 €,
                   8 € za študente, dijake in upokojence

Maska, zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost
Metelkova 6
1000 Ljubljana
Slovenija

Tel.: (01) 431 31 22
        (01) 431 53 48
Fax.: (01) 431 31 22
info@maska.si