Naročilnica

Koncept

V (S)pozabi kaprice avtorica odda svoj glas zapisu spomina, posnetku, ki je bil pozabljen, shranjen v nemosti telesa. Na mesto praznega prostora struktura zamolčanega zariše telo izginevanja in vznikanja.
Prazen prostor je treba šele vzpostaviti, tako kot tišino. Izriše se z (neslišnim) glasom. Ta deluje kot horizont, kamor se vpišejo ostali.
Je glas, za katerega se zdi, da ne obstaja, ker je neslišen in samoumeven. Glas prostora.
Vanj je vmeščen glas, ki se je enkrat že uglasil in se izpel. Deluje in je prisoten samo kot spomin na nekaj preteklega, na nekaj že dovršenega - kot posnetek, kot nekaj napol izbrisanega, iznakaženega, premeščenega.
Je glas, za katerega se zdi, da ne obstaja, ker je stvar preteklosti.
Glas spomina.
Z njim si deli prostor in ga sooblikuje glas, ki na licu mesta vznika, se zapleta med luknjami spomina in izginja v tem, ko pušča sledi, ko pušča zaznamovano tišino.
Je glas, za katerega se zdi, da ne obstaja, ker z vznikanjem že izginja.
Glas telesa.

…skozi spomin telesa se uglasuje pozabljeno… Telo glede na prostor glasov…
Telo je prostor, ki se posluša.
Glas je brez podobe.
Telo je nemo.
Telo nima glasu.
Glas je nekaj drugega…
Telo glasu samega ni telo tega, ki se oglaša.
Telo glasu ni telo telesa.
Telo telesa … ni telo glasu.
Glas je zapečaten s … telesom.
Telo glasu je vibriranje, v dimenziji vznikanja/izginevanja.
Telo glasu je prazen prostor, ki ga glas razkrinka.
…struktura glasu razpre pokrajino telesa.

Zakaj ponovitev z neko razliko? Zakaj se je treba vrniti na zbledel papir pozabljenega in zavrženega materiala in izbrskati ostanke iz naplavin spomina, iz nečesa, kar je že stvar neke zgodovine?
Nek proces dela ima lahko več vmesnih postaj. Na teh vmesnih križiščih se sekajo različni možni načini izhoda - odločitve sredi procesa, ki so ključne za to, kakšen bo končni projekt. Na vsaki taki vmesni postaji avtor/ji delajo ''bilance'' že narejenega, prevprašujejo pristope do materiala, metode, analizirajo strukture in se odločajo za določen način nadaljevanja procesa in na vsaki taki stopnji je delo dokonč(a)no v okvirih postavljega. Vmesne stopnje, skozi katere je peljal proces dela, so lahko bile, ali nekaj povsem drugega od končnega izdelka - pa zato nič manj ključne, ali pa so bile samo okrnele izdelave končnega.
Vrnitev na eno izmed takih postojank in iti v drugo smer - kam lahko pripelje, v kakšno soočanje? Vrniti se v rezervar spomina, kjer leži nekaj, kar je bilo enkrat opuščeno, oziroma ni bilo uporabljeno, in spremeniti pot izhoda.
Pripelje v soočanje z nekim drugim obrazom predstave.

… mogoče je spomin samo način, kako sprejeti pozabljeno…

Maska, zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost
Metelkova 6
1000 Ljubljana
Slovenija

Tel.: (01) 431 31 22
        (01) 431 53 48
Fax.: (01) 431 31 22
info@maska.si