Fikcija, spektralna zgodovina, čas in virtualno

V sodelovanju z Galerijo Škuc, Galerijo sodobnih umetnosti v Celju in MKC Maribor je potekal 11. in 12. januarja 2001 mednarodni simpozij o kibersvetu, feminizmu, politiki, kopiji in originalu, internetu, novih tehnologijah in globalizaciji.

Na simpoziju so z razpravami sodelovali sledeči avtorji: Goran Djordjević, Tim Druckey, Michael Fehr, Marina Gržinić, Emil Hrvatin, Irwin, Maria Klonaris, Katerina Thomadaki, Lev Manovich, Irit Rogoff, Georg Schollhammer, Hito Steyerl.

 Simpozij in knjiga Zadnja futuristična predstava, ki je izšla v okviru simpozija, sta bila sestavni del projekta, katerega tretji člen je razstava Observing the Observed (Opazovanje opazovanega) anonimnega avtorja in kustosinje Marine Gržinić. 

'V osemdesetih letih je bilo v Ljubljani mogoče zaslediti projekte, ki so temeljili na ideji rekonstrukcije znamenitih umetniških del umetnostne avantgardne tradicije. Primeri tovrstnega dogajanja so projekti, ki so se zgodili leta 1986 v Galeriji ŠKUC – Zadnja futuristična predstava Kazmira Maleviča, Mednarodna razstava moderne umetnosti (Armory Show) in predavanje Walter Benjamin: Mondrian '63 – '96. Avtor (avtorji?) projekta ostaja neznan širši javnosti; podpisuje se namreč z imeni znanih, a že umrlih umetnikov. Gre za trend in raziskovanje na področju sodobne umetnosti, ki je docela vzporeden svetovnim trendom – umetniškim konceptom. Avtor (avtorji?) se je v devetdesetih letih predstavil v New Yorku, in sicer s konceptom Salon de Fleurus, projektom rekonstrukcije slik in ambienta pariškega stanovanja (v ulivi [Rue de] Fleurus) Gertrude Stein z začetka 20. stoletja. V tem primeru gre za izjemno fikcionalizacijo zgodovine, za skorajda gledališko inscenacijo književnega mita z začetka stoletja, ki pa odpira ključna vprašanja o rojstvu moderne umetnosti in zdajšnjem sistemu opazovanja umetniške produkcije.' (Marina Gržinić, uvod, Zadnja futuristična predstava)