Umetnost, družbenost in čustvovanje

Umetnost, družbenost in čustvovanje

Na področju humanistike v zadnjih letih naraščajo tendence po preučevanju in raziskovanju čustvovanja. Zlasti v Severni Ameriki teoretski krogi govorijo o »afektivnem obratu«, analogno z lingvističnim, kulturnim obratom. V okviru tega afektivnega obrata se raziskovanje čustev in čustvovanja vrti okrog pojma afekt, ki postaja neke vrste vozlišče med telesom in čustvi oziroma sinteza obojega, kar predstavlja plodne teoretske implikacije, ki nadaljujejo rušenje hierarhije uma/razuma v zahodni intelektualni zgodovini.
V zadnji letošnji številki revije Maska torej odpiramo tematiko umetnosti, družbenosti in čustvovanja. V številki, ki sta jo souredili Eda Čufer in Katja Praznik je izbranihnekaj temeljnih besedil, ki pojem afekta povezujejo s sodobno umetnostjo in kulturo ter nakazujejo moč in pomebnost, ki jo človeško čustvovanje prinaša v domeno človeškega delovanja in ustvarjanja. Izbrana besedila predstavljajo predvsem aplikacije koncepta afekta na polje družbe in umetnosti, saj se ukvarjajo zlasti z vprašanji, kako sistem instrumentalizira afekte (Massumi) ter kako se v sodobnih družbenih pogojih neoliberalnega kapitalizma razvijajo novi načini čustvovanja in občutenja (Ngai), kje je v njih moč in potencial za afektivno (Grossberg) ter kako čustvene strukture in pomen afektivnega uprizarjajo umetniki (Čufer).

Maska, letn./vol. XXIV, št./no. 125–126, jesen/autumn 2009