Naročilnica

Uvodnik

Revija, ki je pred vami, je nastala iz nuje afirmirati polje pisanja o umetnosti kot tisto polje, ki se skozi načeloma prevladujočo logiko jezika zavzema za materializacijo tekstur sodobne umetnosti in vprašanj, ki jih ta postavlja pred gledalca. Pisanje kot forma, s katero se vzpostavlja medsebojna komunikacija v skupnosti, je pomembna materialna praksa vsake družbene situacije, pri čemer pisanje za umetnost ni zavezano le refleksiji določene umetniške prakse, temveč pomeni tudi možnost za sprožanje vprašanj in razvijanje dialoške interakcije, ki nastane ob prehodu iz ene forme v drugo. Pisanje o umetnosti in zanjo torej ni zgolj dokument, temveč udejanjanje mentalnih konceptov, pisna materializacija misli in pogledov, ki dejavno sodelujejo pri  blikovanju pokrajine in pomena sodobne umetnosti. Bistveni prvi pogoj za kontinuirano razvijanje kritične refleksije in teorije sodobne umetnosti kot tudi artikulacije umetniških procesov, ki so na delu v sodobnih scenskih praksah, je zagotavljanje legitimne pozicije izrekanja kot tudi zagotavljanje medijskega prostora, kjer lahko poteka javni dialog o vprašanjih, ki se ob njih odpirajo. Ta pa je nujen za generiranje zdravih odnosov na polju umetnosti.

V zadnjih letih se je na področju scenskih umetnosti v Sloveniji povečalo število izdane literature, prav tako se je povečalo številko visoko izobraženih strokovnjakov. A pradoksalno vedno bolj ugašajo specializirane revije za umetnost, še vedno nimamo študija za teorijo in zgodovino scenskih umetnosti niti inštituta za, ki bi verificiral, legitimiziral, artikuliral in arhiviral prakse scenske umetnosti in s tem tudi pisavo za umetnost.  

Problem slovenskega (pa tudi mednarodnega) prostora je kronično pomanjkanje časopisov, ki so namenjeni sodobni umetnosti. Tisti, ki pa to možnost imamo, smo pogosto postavljeni pred neustrezne finančne pogoje, pod katerimi opravljamo svoje profesionalno delo skorajda na volonterski ravni, saj delež neplačanega dela iz leta v leto narašča. Finančno opravičevanje tega dela pa je poseben problem, saj temelji na večnem entuziazmu, kjer želja po napredovanju in ustvarjanju kvalitete življenja, vedno hodi pred življenjsko pragmatiko. Če torej ne ignoriramo konteksta, v katerem delujemo, je aktualnost tokratne metateme neizogibno povezana z nekaterimi ključnimi anomalijami sistema kulture in umetnosti. Pisanje za umetnost je med intelektualnimi poklici (vsaj pri nas) gotovo med najmanj cenjenimi in podplačanimi poklici, njegovo integriteto pa pogosto najeda tudi diktatura trga in kapitala, zato je danes še toliko bolj pertinentno afirmirati tisti imaginarni akt, udejanjen v pisavi za umetnosti. Z njim se namreč pred nami odpira prostor za vzpostavljanje dialoga med gledalci in ustvarjalci ter mesto refleksije sodobne družbe, kot se kaže skozi vsebinske in formalne jezike umetniških praks in učinkov, ki jih sprožajo med nami.

Katja Praznik, odgovorna urednica

Maska, zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost
Metelkova 6
1000 Ljubljana
Slovenija

Tel.: (01) 431 31 22
        (01) 431 53 48
Fax.: (01) 431 31 22
info@maska.si