Užitek avtomata

RAZPRODANO.

"Sintagma Užitek avtomata predstavlja svojevrstno protislovno polje za razmišljanje o umetnih telesih skozi zgodovino in danes, ko je pred nami vse bolj realna vizija organsko-mehanskega bitja - kiborga; skozi to optiko pa lahko izrečemo tudi marsikaj o pretekli in sodobni navezavi med tehnologijo in umetnostjo (konkretneje tudi odrsko umetnostjo). Ni naključje, da je tematsko izhodišče izvorni grški pojem automaton in ne njegova aktualna tehno-evolucijska varianta - kiborg. Najprej seveda zato, ker bi radi opozorili na izvorno tehno-mitološko idejo, skrito v vsaki idealni utopiji avtomata in kontinuiteto, ki nam šele omogoča vpogled v razliko in kontekst današnjih umetnih teles. Potem zato, ker bi radi s pomočjo vprašanja o užitkih avtomata razprli nekatera protislovja, ki se pripenjajo na avtomat skozi zgodovino in razgrinjajo ambivalentno razmerje med živimi in umetnimi telesi. In seveda zato, da vzpostavimo čimširši kontekst za razmišljanje o umetnih telesih v umetnosti, o možnosti drugačnih reprezentacijskih praks, ki jih razgrinja čedalje tanjša linija med živim in neživim." - Urednica temata, Bojana Kunst: Iz definicije pri povabilu avtorjev k sodelovanju.

"Maska ob koncu tisočletja predstavlja polje med umetnostjo in tehnologijo skozi kontinuiteto hrepenenja po umetnem, skozi fascinacijo, kjer je prav užitek tista skrivnost, ki se nenehno zavija v druga imena. Kleist ga tako imenuje milina, Stelarc ga sliši kot brundanje hibrida, L'Isle Adam njegovo dovršitev najde v električni androidi, Harawayjeva ga ubesedi med opicami in pošastmi. Sprva fascinacija in sistem organizacije, danes nujnost so-bivanja, znotraj katerega se na novo redefinirajo pojem telesa in telesnega, njegova navzočnost in podoba. Tudi odrske forme, ki so skozi zgodovino nenehno zasledovale to hrepenenje po idealni podobi/ učinkovitosti telesa, zamenjevale njegov užitek za Užitek, se danes srečujejo s prisotnostjko različnih vzporednih realnosti, ki razgrinjajo in spreminjajo sam status gledališke realnosti. Scott DeLahunta plesu dodaja efemernost, Critical Art Ensemble v elektronskem gledališču prihodnosti najdejo učinkovite politične strategije odpora. Avtomat ne predstavlja več samo racionalne mreže, vpisane v mitološki spomin človeštva, ni več stroj, ki zavzema mesto človeka, pač pa v njegov teritorij prihajajo zmuzljiva hibridna bitja, pošasti, rekombinantni geni, neobčutljiva bitja na prostor in čas, elektronska telesa, katerih užitek lahko le s težavo ujamemo in opišemo kot 'simpatijo določenih mišic z domišljijo', kot bi temu rekel La Mettrie." - Urednica temata, Bojana Kunst: Iz Uvodnika v temat.