• Uvod
• kritike
• kazalo
• uvod
• foto galerija
• video

kritike

 
KAJ SO ZAPISALI O IZVIRNI ČILSKI IZDAJI IZ LETA 1971

"ČILE IMA NOVEGA RAZREDNEGA SOVRAŽNIKA − TO JE JAKA RACMAN SADIST … Dorfman in Mattelart trdita, da so Disneyjevi stripi grožnja čilski stvarnosti, v kateri si vlada predsednika Salvadorja Allendeja prizadeva preobraziti Čile v socialistično državo, saj zagovarjajo meščanske ustanove in svobodno podjetništvo."
Chicago Tribune

"… Pretežni del enega od poglavij je posvečen zgledom, kako Jakov oderuški stric izkorišča ljudi iz nenehne potrebe po kopičenju lastnega bogastva."
International Herald Tribune

"… V enem od stripov o Jaku Racmanu si stric Skopušnik zada nalogo, da bo od Priskutnega Snežnega človeka s prevaro izvabil 'Džingiskanovo krono iz zlata in dragocenih kamnov', kar doseže tako, da jo zamenja za ceneno uro."
San Francisco Chronicle

"Dokler bo nasmejani obraz Jaka Racmana nedolžno paradiral po čilskih mestih in dokler bo Jaka Racman predstavljal moč in kolektivno reprezentacijo," kot pravita avtorja, "lahko imperializem in meščanstvo mirno spita."
Christian Science Monitor

"Biti zmožen najti družbeni pomen in politično zlo v otroških stripih, ki nikakor niso tipa seks-in-nasilje, zahteva polovično mešanico marksistične puščobnosti in akademske obskurnosti. Če marksisti lahko zdržijo osemurne govore Fidela Castra in v Jaku Racmanu vidijo nekaj zloveščega, morajo imeti nekaj. Mi smo veseli, da tega nimamo."
The Petersborough Examiner, Kanada

"Ideologija celo v najbolj nedolžnih burkah Jaka Racmana? (…) No, nastopil bo dan, ko nevednost ne bo več dopustna."
France-Soir, Pariz


KAJ SO ZAPISALI O ANGLEŠKI IZDAJI

" JAKA RACMAN V POROČILU, ZA KATEREGA WALT DISNEY NOČE, DA BI GA BRALI … Junija lani (1975) je ameriška carinska uprava zasegla angleško izdajo kot domnevno "kršitev" Disneyjevih avtorskih pravic. Po letu dni preudarjanja je uprava odločila, da uvoz knjig ne pomeni 'piratstva'."
Jim Hoberman, The Village Voice

"Center za ustavne pravice in pravniki, ki so uspešno zagovarjali založnika, so povedali, da je bil '… zaseg knjig klasičen primer zlorabe zakonov z namenom zatirati politično odpadniška in nepriljubljena prepričanja'."
Carinsko poročilo 1976−1977

"… delo odpira oči vsem, ki smo odraščali ob Jaku Racmanu in Klubu Mikija Miške. (…) To razkrinkanje bi moralo biti na voljo v knjižnicah kot še en zgled ameriške vloge v svetovni politiki."
Lavonne Jacobsen, Booklegger

"Delo je postalo priročnik za dekolonizacijo. Preučuje pomen stripov Walta Disneyja: to opravi precizno in poglobljeno, hkrati pa osvetli svetovni položaj. Klinično pisanje Franza Fanona je imelo podoben učinek."
John Berger, New Society

"Tukaj ne gre samo za Jaka Racmana, niti ne samo za čilsko družbo. (…) Zamislite si denimo, da bi sovjetske korporacije proizvedle večino gradiva, ki bi ga porabili državljani Združenih držav Amerike."
Andrea L. Buffa, pismo, The New York Times

"Knjiga Kako brati Jaka Racmana je še dvajset let po prvi izdaji ena najpomembnejših kritik stripa, kar jih je kdaj izšlo. Njen vpliv je mogoče zlahka izmeriti, če si ogledamo katero koli resno bibliografijo o stripih od sredine sedemdesetih let naprej."
Robert Boyd, The Comics Journal

"To vajo iz analitično-deduktivne demitologizacije Disneyjevega dela priporočam vsem, ki jih zanima vloga stripov in drugih popularnih umetnosti pri oblikovanju zavesti ljudi."
Arthur Asa Berger, Journal of Communication

"To je imeniten uvod v levičarske poglede na kulturo in družbo. (…) Pravzaprav je še veliko več, saj študente pripravi, da razmišljajo o tem, kaj vse so v lastnem življenju utegnili imeti za samoumevno. (…) Človek (…) se namreč lahko začne pritoževati nad tem, (…) da ne bo mogel več kupovati oblačil ali ubežati književnosti, glasbi, čemur koli, ne da bi se vprašal, kakšna skrita kulturna sporočila in strategije kupuje skupaj s tem."
Elizabeth Mahan