KRITIKA – DELO, Sob 31.12.2005, »Zaznamovani, kultura«
»Ej, fantje! Medijske hiše pa ne morete kar tako zamenjati za delež v trgovski mreži,« bi morali zarohneti na kulturnem ministrstvu. Zakaj tega ne storijo, lahko preberete v – po mojem skromnem mnenju – enem največjih lanskih (kulturnih, če že hočete) dosežkov v Sloveniji: knjigi Monopoli. Družabna igra trgovanja z mediji, ki sta jo napisala profesorica Sandra Bašić Hrvatin in novinarski kolega Lenart J. Kučić. Tisti del, kjer opisujeta strukturo lastnikov slovenskih medijev in njihovo hobotničarsko mrežo povezav, vam bo vnaprej razkril, zakaj je večina slovenskih medijev to knjigo ignorirala. A v knjigi, ki se bere kot smrtna obsodba zdaj že nemara romantičnemu pojmovanju novinarstva kot avtonomne profesije, sta grozljivejša druga dva sklopa. Eden opisuje vse večjo – in politično podprto – medijsko monopolizacijo v ZDA, ki za nekatere še vedno veljajo za zgled medijske svobode. Drugi pa govori o evropski izgradnji medijskih kartelov tudi kot odgovoru na ameriški izziv, pri katerem evropska komisija igra hlapca kapitala, medijski pluralizem pa igra v tej igri enako pomembno vlogo kot njegov zagovornik evropski parlament. In kaj ima to opraviti s kulturo, se boste vprašali. V tej knjigi boste našli odgovor tudi na vprašanje, zakaj bo v slovenskih medijih moč vse manj prebrati o kulturi.
KRITIKA - MLADINA, 19.12.2005, »Študija o lastništvu medijev v treh delih: evropske zakonodaje, evropska in slovenska realnost«
Bašić-Kučić sta se odločila za natančen pristop, ki je posebej zanimiv v slovenskem delu. Doslej je v medijskem tisku bolj ali manj veljalo, da so mediji pri nas O.K. Edino grožnja neodvisnosti medijev je ponavadi veljal le Janša in njegov politični ter novi gospodarski krog. Avtorja sta ravnala preprosto: po dostopnih podatkih sta skicirala lastnike medijev, kar je prineslo nepričakovan rezultat - obstoj "monomedijske koncentracije". Veliki brat seveda niso politične stranke v čisti obliki, ampak peščica podjetij in skladov, ki so med seboj večkrat prepletena. Stanje, ki ni svetovna posebnost, je le variacija že poznanega, za pogled o "deviškosti" slovenskih medijev pa dovolj frapantno…. Vsekakor pa knjiga, ki bo malokomu v veselje. Zagotovo ne medijskim lastnikom, ker jih demistificira, ne številnim urednikom, ker relativizira njihovo apriorno avtonomnost.
Maska, zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost
Metelkova 6
1000 Ljubljana
Slovenija
Tel.: (01) 431 31 22
(01) 431 53 48
Fax.: (01) 431 31 22
info@maska.si