..Zvonimir Dobrović

Zorici je všeč Zabludovsky in nam je všeč Zorica
Zvonimir Dobrović

Željko Zorica je tisto, kar umetnost na Balkanu dela pomembno. Njegovo ime morda ni tako dobro znano, kot bi moralo biti, niti v umetnostnih ustanovah na Balkanu, kaj šele v Evropi. Željko Zorica je konstanta umetniške scene na Hrvaškem in na Balkanu že od leta 1976, njegov vpliv na vizualne in uprizoritvene umetnosti pa še ni zadovoljivo priznan. Kar Zorica prispeva k umetnostnemu obzorju v tej regiji, je nenehna konceptualizacija umetniških praks (in produktov). Njegovo razmišljanje o umetniških praksah je postalo neke vrste estetika. Njegovo delo funkcionira izjemno dobro v balkanskem kontekstu in v pogojih, ki so na voljo nekomu, ki v glavnem ustvarja brez inštitucionalniziranega priznanja oziroma, če smo natančnejši, na robu le-tega. Njegova umetnost cveti na osnovi ideje o sebi. Nastane v trenutku; njena produkcija ne potrebuje realizacije oziroma od nje ni odvisna. To dejstvo popolnoma vrže iz tira celoten sistem in vrne moč umetniku. Pomanjkanje sredstev oziroma priložnosti je nemudoma vtisnjeno v delo kot tako. Vsaka zavrnitev in vsaka nemožnost produkcije postaneta del produkcije kot take, kar delo nujno približa zaključenosti – čeprav cilj ni konec, temveč začetek ustvarjanja. Ustvarjanju kot globoko zasebnemu procesu ni treba postati javno, da bi postalo »delo«. Željku Zorici je uspelo, da je premagovanje ovir, na katere ustvarjalne pobude naletijo v vseh smereh in na vseh ravneh, spremenil v integralen del svojega dela – vse je dokumentirano in vse je verodostojen vir navdiha oziroma, še bolje, izostrene perspektive. Mešanje dejstev in fikcije je bilo jedro njegovega dela že dolgo pred tem, ko je ta prijem postal popularen med umetniki v Evropi, in on to že od nekdaj počne elegantneje in z več humorja kot, najbrž, kdor koli drug. Neumorno dokumentiranje življenja dr. Hansa Christiana Zabludovskega je postalo eden od njegovih zaščitnih znakov.

H. C. Zabludovsky je izmišljen lik, čigar intelektualna briljanca in srečni udarci usode so vplivali na pomembne zgodovinske trenutke. Zorica je interpret njegovega življenja in dela, ki vedno znova odkriva nove primere tega, kako je Zabludovsky vplival na naša življenja in spremenil potek zgodovine. Sledove in resnice tega lika najdemo v obliki spominskih plošč na mnogih javnih lokacijah, ki so tako postale resnična prizorišča nekega pomembnega dogodka v zgodbi o Zabludovskem.
To je le bežna skica Željka Zorice in njegovega razdiralnega učinka na ustaljen in zadušljiv odnos med (inštitucionaliziranim in z dediščino obsedenim) središčem in njegovim (neodvisnim, sodobnim, inovativnim) obrobjem v balkanski umetnosti in kulturi.
V umetniški produkciji na Balkanu je še vedno navzoč močan občutek odpora, nuje, surovosti in neposrednosti in ta reakcija vse to naredi še sodobnejše, zanimivejše in še bolj edinstveno.
Zamislite si sodobno uprizoritveno delo z Balkana, ki je podobno kateri koli drugi evropski predstavi. Je to najvišji cilj? Stapljanje z okoljem. Ker smo verjetno zelo oddaljeni od te resničnosti, mar ni to zgolj poudarjanje našega pomanjkanja sredstev, izobraževanja na področju sodobnih umetnosti in spodbudnih priložnosti za mlade umetnike? To stališče jemlje pogum. Toda umetniki, kot je Željko Zorica, vse to spremenijo – in izboljšajo.