Dejstvo, da je monografija nastala natanko deset let po koncu stoletja, je nemara razlog, da se njeni prispevki lahko odmaknejo od doslej prevladujočih modelov slovenskega gledališkega zgodovinopisja. Študije v tej knjigi tako predstavljajo pomembno širitev, dopolnilo in revizijo gledališke zgodovine na Slovenskem, hkrati pa prispevajo k nadaljevanju razprave o vrednotenju posameznih gledaliških zvrsti, obdobij, dosežkov in osebnosti obravnavanega časa. V primerjavi z dosedanjimi publikacijami ponujajo prispevki tudi temeljitejši vpogled v tradicionalno marginalizirane gledališke pojave, v recepcijo in družbeno kontekstualizacijo gledališke umetnosti. Ravno »kontekstualna analiza gledališkega dejanja« (De Marinis) je bila vodilo raziskav, na katerih temeljijo objavljeni prispevki, ki se sicer po pristopu k temi in načinu obdelave razlikujejo. Segajo od celovitih preglednih razprav o gledališkem občinstvu (Aleš Gabrič: Družbena in družabna vloga gledališke dejavnosti na Slovenskem v 20. stoletju), odrskem govoru (Katarina Podbevšek: Spreminjanje odrske govorne estetike v slovenskem gledališču 20. stoletja) ali sodobnem plesu (Bojana Kunst: Plesni in koreografski koncepti v slovenskem sodobnem plesu) preko temeljnega uvida v parcialno polje ali pomensko kategorijo, kot npr. gledališko režijo (Blaž Lukan: Evropeizacija slovenskega gledališča: rojstvo moderne režije), uprizarjanje antične drame (Barbara Sušec Michieli: Težave s klasiko in z zgodovino: starogrška tragedija v slovenskem gledališču 20. stoletja), konstruktivizem v slovenskem gledališču (Martina Vovk: Tržaški konstruktivizem in gledališče. Scenski osnutki Avgusta Černigoja in Eduarda Stepančiča), dramatiko (Denis Poniž: Prolegomena k raziskavi vloge in pomena slovenske dramatike in gledališča pri prehodu iz totalitarnega v demokratični sistem od leta 1960 do 1990) in performans (Barbara Orel: K zgodovini performansa na Slovenskem. Eksperimentalne gledališke prakse v obdobju 1966-1990) do študije primera (Maja Šorli: Dediščina Tomaža Pandurja v SNG Maribor). V knjigi je tudi prvič objavljen zapis koreografinje in plesalke Ksenije Hribar Plesna učna ura v Cankarjevem domu, dodano ji je bogato fotografsko gradivo in povzetki besedil v slovenskem in angleškem jeziku.
Ob izidu znanstvene monografije Dinamika sprememb v slovenskem gledališču 20. stoletja smo, 11. oktobra 2011, v Trubarjevi hiši literature, pripravili okroglo mizo o zgodovini in zgodovinjenju slovenskega gledališča. Pogovor je vodil dr.Tomaž Toporišič, sodelovali pa so: dr. Aleš Gabrič, mag. Primož Jesenko, dr. Blaž Lukan, mag. Aldo Milohnić, dr. Barbara Orel, Ivo Svetina in dr. Maja Šorli.