Naročilnica

UVOD

Marin Blažević
UVOD V NE,
Zakaj Ne in zakaj ,?

Knjiga Ne ne govori zgolj o Ne, temveč tudi o , , ki napeljuje na dodatek, odmik, obrat – osamljenemu Ne odvzema imperativnost in dokončnost.
V vsak ne Vie Negative vejica vreže sum, da – da, da nemara sledi povračilo antiteze; da, da se, če obstaja namera po iskanju iluzorne sprave med nasprotji, ne more izogniti temu, da ne bi bila izpostavljena ironiji in da vsak da, da vsakemu ne predvsem grozi z novim ne. Pri Vii Negativi najprej in na koncu najbolje pride skozi ravno – vrnjeni ne in tisto, kar negira negacijo (vendar ne zato, ker ponuja alternativo), a tudi tisto, kar jo potencira: "ne (in) ne (in) ne …"
Če se podamo proti Vii Negativi po sledeh njenega imena, se nam bo vsak začetek, vsaka smer ali konec poti pokazal zgolj v svoji začasnosti, samo toliko, da se bo pokazal v svoji – negativnosti, netočnosti, pomanjkljivosti, nezanesljivosti, nedoločenosti in naposled vselej tudi v morebitni nepotrebnosti. Drugo etapo dialektične formule ne, ampak Via Negativa uporablja samo zato, da ta ampak nemudoma izpostavi novi ne-znanki – … niti ampak.

Teze o Vii Negativi imajo nizko raven veljavnosti, vendar ne le zato, ker smo tudi sami vključeni v različne kompetenčne (poleg tega pa še interpretacijske, analitične ter kritiške) sklope in obzorja, temveč tudi zato, ker sam projekt – četudi je produkcijsko in konceptualno razmeroma trdno konstruiran – obenem nakazuje in odpravlja kompleksnost (avto)refleksije, vztrajno naznanja in vnovič spodkopava lastne predpostavke: ko je govor o korelaciji ter interakciji med gledalci in izvajalci; o vzajemnem preizpraševanju izvedbeno-uprizoritvenih modusov, postopkov in žanrov (z gledališčem in umetnostjo performansa na prvem mestu); o kolektivni naravi pripravljanja predstave in distribucije avtorskih odgovornosti; o njenem fenomenu; o tveganju in ekonomiji živosti izvedbe; o politiki in etiki uprizarjanja; ali pa tedaj, ko je beseda o provociranju, sprevračanju ali pervertiranju sedmih smrtnih grehov (skupaj z njihovim metaforičnim prenosom v sfero konvencij in protokolov uprizoritvenih umetnosti, od hepeninga do opere), torej tudi o sami negativni teologiji.
In če potemtakem Via Negativa že načelno (za začetek s svojim imenom) in tudi s pristopom k specifičnim vprašanjem dramaturgije izvedbe, nastopa skozi gesto negacije, ki jo nato radikalizira in zatem še degradira, naravnost banalizira, vse dokler vsakršnega stališča-izraza (kot Darko Suvin prevaja izraz gestus) ne porazi do konca, do utrudljivega stanja trajne reverzibilnosti negacije – ne ne ne ne – po katerem ne pomaga niti vejica, marveč le morebiten odhod s prizorišča (Out), se je težko upreti vprašanju: čemu sploh vse to?

Mar je zdaj namesto samega ne vejica tista, ki je pridobila resolutnost in dokončnost imperativa? Ali pa je morda vendarle najti dovoljšen izziv v ohranjanju napetosti na začasnem mejnem območju liminalnega oziroma tranzicijskega delovanja, ki ga sproži dvojna negacija – "not me … not not me" (Schechner via Winnicot)? Mar je potemtakem Via Negativa projekt neutrudnega in doslednega kopičenja negacij zaradi spreobračanja vsakršne negacije v negacijo same sebe itn., ali pa projekt testiranja blokade spirale verižnih negacij v paradoksu (in zatem tudi v – čeprav nerazrešljivi – kritičnosti) dvojnega negiranja (in ne in ne ne), ali pa …

Ali Via Negativa izčrpava vse posledice svoje estetike, politike in ekonomije z namenom, da bi morebiti, drznimo si pomisliti, odkrila potencial afirmacije mimo negacije? Kako, da – ne?! Zakaj – ne?! No, in če je tako, po kateri poti se torej odpraviti? Ali pa jo je za začetek dovolj samo – vračunati?
Kakorkoli že, o tem, kako Via Negativa absolutizira ali relativizira (z balansiranjem te dvojnosti) negacijo ali morda celo napeljuje na nekakšno afirmacijo; o tem, kako sopostavlja, postavlja navzkriž in zatem spravlja različne strategije prezentacije, reprezentacije in disreprezentacije, rekonfiguriranja izvedbeno-uprizoritvene situacije, potrošnje in razgrajevanja vrednot in oblik, šokiranja in sramotenja, vzbujanja gnusa in izničevanja ter radikalnega desubjektiviziranja – o vsem tem in še o marsičem drugem se sprašuje pričujoča knjiga.

Toda po kateri poti ali poteh se nameravajo napotiti Jablanovec in njegovi sodelavci po izhodu (Out) iz sedemletnega cikla v negativi? To je že vprašanje, ki se nanaša na serijo Via Nova, na dramaturgijo revidiranja, reorganiziranja in rekontekstualiziranja posamičnih performansov iz prvega sedemletnega cikla Vie Negative, ki pa bo moralo počakati na kako novo knjigo.

Maska, zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost
Metelkova 6
1000 Ljubljana
Slovenija

Tel.: (01) 431 31 22
        (01) 431 53 48
Fax.: (01) 431 31 22
info@maska.si